1. Kako so se spreminjala pravila za registracijo domen?

Do 31.3.2005

Domeno lahko registrirajo slovenski poslovni subjekti (fizične osebe pa ne).

Domena mora biti enaka firmi ali blagovni znamki prosilca.

Nosilec upravičenost do domene dokazuje z dokumenti (sodni register, blagovna znamka).

Nosilci registrirajo domeno neposredno pri Arnesu.

Domena je registrirana za nedoločen čas.

Domena je brezplačna.

 

Od 4.4.2005

Domeno lahko registrirajo slovenski poslovni subjekti (fizične osebe pa ne).

Domena je lahko poljubna, ustrezati mora sintaktičnim zahtevam.

Upravičenec lahko registrira največ 20 domen.

Dokumentacija o upravičenosti ni potrebna.

Nosilci registrirajo domeno preko registrarjev (spisek je objavljen na spletni strani registra).

Domena je registrirana za največ 1 leto.

Domena ni brezplačna, Arnes zaračuna registracijo in nato letno vzdrževalnino registrarju po enotni tarifi 10 EUR + DDV, registrar pa nosilcu.

 

Od 6.11.2008

Domeno lahko registrira vsaka pravna in fizična oseba (ne le iz Slovenije).

Domena je lahko poljubna, ustrezati mora sintaktičnim zahtevam.

Število domen na nosilca ni omejeno.

Dokumentacija o upravičenosti ni potrebna.

Nosilci registrirajo domeno prek registrarjev (spisek je objavljen na spletni strani registra).

Domeno se lahko registrira/podaljša za 1–5 let.

Domena ni brezplačna, Arnes zaračuna registracijo in nato letno vzdrževalnino registrarju po enotni tarifi 10 EUR + DDV, registrar pa nosilcu.

 

2. Zakaj se je sistem za registracijo spremenil?

Pravila za registracijo .si domen, ki so veljala do 31.3.2005, so bila precej stroga. Stroga pravila imajo kar nekaj prednosti: sama po sebi preprečujejo morebitne spore zaradi upravičenosti do domene kakor tudi spore v povezavi z blagovnimi znamkami, naslovni prostor je pregleden, domena pa “čaka” tudi na organizacije, ki bodo prednosti interneta odkrile kasneje. Večina evropskih registrov je na začetku delovanja dodeljevala domene pod svojimi nacionalnimi domenami po podobnih pravilih.

Z razširjenostjo interneta raste tudi potreba po večji fleksibilnosti pri registraciji domen. Stroga pravila imajo namreč slabost, da domene ne more registrirati vsak, ki to želi. Zato so že okrog leta 2000 posamezni uporabniki interneta v Sloveniji izrazili željo po sprostitvi pravil za registracijo domen. Arnes je odprl elektronski forum, na katerem so se zbirali predlogi in želje lokalne internetne skupnosti. Obenem se je posvetoval z zainteresirano strokovno in laično javnostjo, pravniki, strokovnjaki za intelektualno lastnino, Gospodarsko zbornico, Združenjem slovenskih ponudnikov internetnih storitev SISPA ter mednarodnim združenjem evropskih nacionalnih registrov CENTR. Na številnih predavanjih je predstavil možne sisteme za registracijo domen in zbiral mnenja. Večina takrat udeleženih si je želela liberalnejših pravil za registracijo .si domen.

Konec leta 2001 se je začel proces postopnega sproščanja pravil za registracijo domen .si. Med uvajanjem postopnih sprememb je Arnes pripravljal celotno prenovo sistema za registracijo domen. Projekt je obsežen in zahteven tako s stališča programskih rešitev, kakor tudi s pravnega in administrativnega stališča. Proces liberalizacije je namreč enosmeren – ko enkrat narediš korak naprej, “poostritev” oz. vračanje na staro stanje praktično ni več mogoče.

Že ob uvedbi sistema 4. 4. 2005 je Arnes napovedal nadaljnje korake sproščanja pravil za registracijo (fizične osebe, tujci, brez omejitev števila domen na nosilca …), ki so bili uvedeni ob spremembi pravil za registracijo 6. 11. 2008.

3. Zakaj se je vzpostavil sistem registrarjev?

Razlogov za vzpostavitev sistema registrarjev je več. Mednarodna organizacija ICANN (Internet Corporation for Assigned Names and Numbers) je od vseh registrov generičnih domen (.com, .org …) zahtevala, da vzpostavijo sistem registrarjev. Registri so dolžni delovati po stroškovnem principu, na nivoju registrarjev pa se na ta način vzpostavi tržni princip.

Zgledu generičnih registrov so sledili tudi številni nacionalni registri. Velika večina registrov po Evropi že deluje preko registrarjev, preostali pa ta sistem pripravljajo.

Tudi Arnesove dosedanje izkušnje potrjujejo, da je uvedba sistema registrarjev smiselna. Izkazalo se je, da so registracijo domen že dolsej pogosto v imenu prosilcev urejali njihovi ponudniki internetnih storitev. Z uvedbo sistema registrarjev 4. 4. 2005 pa so ti odnosi tudi formalno urejeni.

4. Zakaj domena ni več zastonj?

Do 31. 3. 2005 je bila ta storitev Arnesa brezplačna, kar v Evropi nikakor ni več običajno. Arnes je javni zavod in je pretežno financiran iz proračuna. Doslej so bili tudi stroški za registracijo domen kriti iz proračuna, po sprostitvi pravil pa so zaradi večjega števila registriranih domen ti stroški narasli. Domene pod vrhnjo nacionalno domeno morajo plačevati nosilci po vsej Evropi (izjema je Hrvaška) in ostalem razvitem svetu, cene pa se gibljejo od nekaj evrov do par sto evrov letno.