Splošni pogoji za registracijo domen pod vrhnjo domeno .si določajo, da uporabnik ne sme registrirati domene, ki nasprotuje zakonu, javnemu redu ali morali (glej točko 8. 1. 4.). Kaj ta določba pomeni in česa naj se bodoči nosilci domen vzdržijo pri izbiri domenskega imena, da njihova registracija ne bo zavrnjena oz. da že registrirana domena ne bo izbrisana?

Domena je v nasprotju z zakonom

Različni zakoni lahko omejujejo uporabo določenih besed ali besednih zvez pri izbiri domenskega imena ali pa vsebujejo omejitve glede pomena domenskega imena. Ta zakonodaja se lahko nanaša na uporabo uradnih poimenovanj in državnih simbolov, varstvo potrošnikov, uporabo blagovnih znamk, poimenovanje podjetij in društev, ipd.

Primer:

Zakon o gospodarskih družbah prepoveduje, da bi podjetje v svojem imenu lahko uporabilo besedo Slovenija ali njene izpeljanke in kratice brez dovoljenja Vlade Republike Slovenije. Tudi Zakon o društvih ima podobno prepoved. Te prepovedi se smiselno raztezajo tudi na področje domen. Tako npr. niso dopustne domene podjetje-za-dobavo-plina-republike-slovenije.si ali društvo-za-kmetijstvo-gov-rs.si.

Domena je v nasprotju z javnim redom

Zakonodaja ne definira, kaj pomeni pojem ”javni red” in kdaj določeno dejanje javnemu redu nasprotuje. Tega pojma tudi ne smemo zamenjevati s kršenjem ”javnega reda in miru”, ki je kategorija kazenskega prava. Glede na mednarodno prakso je ”javni red” skupek pravil in načel (ki niso zmeraj zapisana v zakonu), ki zagotavljajo javno varnost in varujejo posameznikovo telesno in duševno integriteto. Pomemben del javnega reda je varovanje temeljnih človekovih pravic. Nekatere domene torej ne bi bile prepovedane zaradi nasprotovanja zakonskim pravilom, vendar bi lahko kršile načela javne varnosti.

Primer:

Janez samega sebe dojema kot terorista, saj se strinja z mnogimi načeli mednarodnih terorističnih organizacij, vendar pa v življenju nikdar ni naredil nič protipravnega. Njegovo prepričanje, da je terorist, je zgolj subjektivno, notranje. Tega mu zakon ne prepoveduje. Vendar pa Janez ne sme registrirati domene združenje-teroristov-slovenije.si, saj bi takšna domena nasprotovala javnemu redu.

Domena je v nasprotju z moralo

Tudi pojem morale ni definiran v zakonodaji. Morala je preplet temeljnih družbenih vrednot, te pa se skozi čas spreminjajo. Nekaj, kar bi v preteklosti veljalo za nemoralno (npr. pornografija), je danes družbeno sprejemljivo. Včasih domena ni v nasprotju z zakonom, niti ne ogroža javne varnosti in integritete posameznika, pa vendar iz moralnih razlogov ni dopustna.

Primer:

Lea je lastnica verige mesnic in mesno predelovalnih obratov. Želela bi registrirati domeno živalim-prijazna-klavnica.si. Takšna domena ni nezakonita, niti ne ogroža javne varnosti, vendar je iz moralnega vidika nesprejemljiva.

Nezakonita domena in nezakonita vsebina    

Neprimernost domene nima nikakršne povezave z vsebino, ki se nahaja na spletni strani pod domeno. Domensko ime, ki je ”naslov” spletnega mesta, je lahko nedopustno, čeprav je vsebina na strani povsem zakonita. In obratno, vsebina na spletni strani je lahko iz različnih razlogov nezakonita, pa to ne vpliva na zakonitost oz. dopustnost samega domenskega imena. Pri tem je treba pojasniti, da Register .si ne izvaja nikakršnega nadzora nad zakonitostjo vsebine, ki se nahaja na določenem spletnem mestu, saj to ni njegova naloga.

Primer:

Nosilec želi registrirati domeno javna-agencija-za-gozdove-republike-slovenije.si. Na spletni strani se nahaja forum za ozaveščanje o vplivih onesnaževanja na slovenske gozdove. Domena ni zakonita, saj zakon prepoveduje uporabo poimenovanja ”javna agencija” in ”Republika Slovenija”. Po drugi strani pa je vsebina spletne strani povsem dopustna.

Obratni primer:

Nosilec želi registrirati domeno ohranimo-gozdove.si. Na spletni strani se nahaja trgovina, ki prodaja ponarejene športne copate znamke Adidas. Domensko ime je tokrat povsem zakonito in dopustno, vsebina spletne strani pa lahko pomeni kršitev zakonodaje s področja varstva potrošnikov, prava industrijske lastnine in druge zakonodaje. O kršitvah te zakonodaje ne odloča Register .si, temveč so kršitve, ki se nanašajo na vsebino spletnih strani, v pristojnosti ustreznih nadzornih organov in sodišča.