1. Stranki
Pritožnik je Shenzhen Reo-link Digital Technology Co., Ltd., C616, 6. nadstropje, Znanstveni in tehnološki park Oinghuaziguang, Cesta Langshan št. 13, Skupnost S, ki ga zastopa pooblaščenec Beijing Chofn Intellectual Property Co., Ltd., 1217 12. nadstropje, Zahodna cesta severnega četrtega obroča št. 68, Haidian, Peking 100081, Kitajska (v nadaljevanju: pritožnik).
Nosilec domene je BONAJO, trgovina, posrednistvo in zastopstvo, d.o.o, Kosovelova cesta 2, 1290 Grosuplje (v nadaljevanju: nosilec domene).
2. Domensko ime in registrar
Sporna domena je »reolink.si« (v nadaljevanju: domena), ki je registrirana pri avant.si (v nadaljevanju: registrar).
3. Potek postopka
Pritožba je bila vložena pri ARNES-u, ki zagotavlja administrativno podporo razsodišču (v nadaljevanju: administrator), dne 8. 9. 2025 v elektronski obliki. Administrator je 8. 9. 2025 pozval na dopolnitev pritožbe, saj ta ni izpolnjevala formalnih zahtev, saj je manjkala davčna številka plačnika pristojbine. Pritožba je bila dopolnjena 9. 9. 2025 in še isti dan je administrator ugotovil, da je pritožba popolna. Istega dne je bila domena blokirana, kar je bilo prav tako istega dne sporočeno pritožniku, nosilcu domene in registrarju. Skladno s členom 7.2 Pravil postopka alternativnega reševanja domenskih sporov pod vrhnjo domeno .si, verzija 4 (v nadaljevanju: Pravila postopka), ki so del Splošnih pogojev za registracijo domen pod vrhnjo domeno .si (v nadaljevanju: Splošni pogoji), je bila pritožba nosilcu vročena dne 9. 9. 2025, ko je bila na elektronski naslov nosilca, navedenega v bazi WHOIS, poslana pritožba skupaj s prilogami. Poleg tega je bilo pri poskusu pošiljanja fizičnih dokumentov nosilcu ugotovljeno, da se fizični naslov nosilca, ki je evidentiran v AJPES-u, razlikuje od naslova, navedenega pri domeni. Administrator je zato zaprosil registrarja, da preveri točnost podatkov nosilca in jih po potrebi ustrezno posodobi, da bo mogoča pravilna vročitev dokumentov. Ker se do 16. 9. 2025 nosilec domene ni odzval na registrarjev poziv glede potrditve točnosti podatkov vpisanih v bazi, je administrator pisno obvestilo o vložitvi pritožbe poslal nosilcu na njegov poštni naslov, naveden v bazi in tudi na naslov iz evidence AJPES. 24. 9. 2025 je nosilec domene posodobil naslov vpisan pri domeni na Kosovelova cesta 2. Dne 30. 9. 2025 je nosilec domene zaprosil za ponovno pošiljanje pritožbe, ker je povezava za prenos potekla 29. 9. 2025. Rok za odgovor na pritožbo je potekel 30. 9. 2025.
V skladu s členom 12.1 Pravil postopka ima nosilec domene pravico v 21 dneh vložiti odgovor na pritožbo in nosilec domene je 30. 9. 2025 odgovoril na pritožbo. Administrator je v skladu členom 14.1 Pravil postopka po načelu rotacije za razsodnico določil dr. Majo Bogataj Jančič, LL.M., LL.M. (v nadaljevanju: razsodnica). Razsodnica je 1. 10. 2023 sprejela primer in administrator ji je istega dne poslal dokumentacijo v elektronski obliki ter jo pozval k podpisu izjave o nepristranskosti in neodvisnosti v skladu s členom 14.5 Pravil postopka. Dne 2. 10. 2025 je razsodnica podpisala izjavo o neodvisnosti in nepristranskosti ter jo poslala administratorju, ki jo je istega dne prejel.
4. Dejansko stanje
4.1. Pritožnik
Pritožnik se osredotoča predvsem na načrtovanje, proizvodnjo in prodajo varnostnih izdelkov.[1] Glavni izdelki pritožnika so WiFi kamere, baterijske 4G kamere, varnostne kamere z dvema objektivoma, sistemi varnostnih kamer in drugo.
Pritožnik je med dokazno gradivo uvrstil certifikat o registraciji blagovne znamke, ki je veljavna na območju EU in s tem na območju Slovenije (v nadaljevanju: znamka):
- grafična znamka Reolink, EUTM št. 015068778, registrirana 17. 5. 2016, veljavna do 3. 2. 2026.[2]
4.2. Nosilec domene
Iz registra domen, dostopnega s pomočjo storitev iskalnika WHOIS, izhaja, da je nosilec domene 14. 7. 2020 pri registrarju avant.si registriral domeno reolink.si.
Nosilec domene je pravna oseba BONAJO, trgovina, posrednistvo in zastopstvo, d.o.o, Kosovelova cesta 2, 1290 Grosuplje.
4.3. Domena
Iz podatkov iz baze WHOIS izhaja, da je bila domena pri registrarju registrirana dne 14. 7. 2020.[3]
V oktobru 2025 do domene ni več omogočen dostop, spletna stran ne obstaja.[4]
5. Navedbe strank
5.1. Pritožnik
Pritožnik v pritožbi zatrjuje:
(navajamo dobesedno)
- da se njegovo podjetje, ustanovljeno leta 2014, osredotoča predvsem na načrtovanje, proizvodnjo in prodajo varnostnih izdelkov, kamor se uvrščajo WiFi kamere, baterijske 4G kamere, varnostne kamere z dvema objektivoma, sistemi varnostnih kamer in drugo;
- da je vse od leta ustanovitve z dolgoročnim procesom gradnje blagovne znamke vzpostavil prodajno mrežo, ki temelji predvsem na spletnih platformah, kot so Amazon, eBay, Timeless, in na uradni spletni strani, dopolnjena pa je tudi z nespletnimi prodajnimi mrežami;
- da je imetnik znamke EU Reolink, EUTM št. 015068778, registrirana 17. 5. 2016, veljavna do 3. 2. 2026.
- da je bila navedena znamka registrirana štiri leta pred registracijo sporne domene, ki je bila registrirana 14. 7. 2020;
- da je priljubljenost Reolinka v Sloveniji dosegla vrhunec novembra 2018 in maja 2020,[5] prodajni zapisi izdelkov Reolink, prodanih v Sloveniji prek platforme Amazon v prvi polovici leta 2020, pa kažejo, da je pritožnik že pred registracijo sporne domene opravljal poslovne dejavnosti v Sloveniji, ne da bi pri tem upošteval druge distribucijske kanale;[6]
- da je glede na statistiko Google Trends o priljubljenosti iskanja ključnih besed na spletnih straneh Googla od januarja 2015 do julija 2020[7] globalna priljubljenost iskanja Reolink začela naraščati leta 2016 in dosegla vrhunec tik preden je bila sporna domena registrirana, pri čemer so iskanja zajemala večje države in regije po vsem svetu. V tem obdobju (od januarja 2015 do julija 2020) je pritožnik aktivno sodeloval na različnih industrijskih sejmih, kot sta CES in IFA, s čimer je hitro okrepil vpliv svoje blagovne znamke in spodbudil hitro rast prihodkov;[8]
- da so letni prihodki Reolinka samo v letu 2020 dosegli 960 milijonov RMB;[9] ob tem pa naj bi 99 % prihodkov prihajalo izven Kitajske, kar kaže na to, da je bil Reolink v tujini že dobro znan, preden je bila sporna domena registrirana;
- da bi se morala pri primerjavi spornega imena domene in blagovnih znamk pritožnika v tem primeru ustrezna primerjava osredotočiti le na del imena domene druge ravni (glavni identifikacijski del, omenjen spodaj) in blagovno znamko pritožnika. Pritožnik trdno verjame, da pomen pripone .si ne vpliva na določitev prvega elementa v tem primeru, dodatek državne domene najvišje ravni .si pa ne more razlikovati spornega imena domene od predhodnih pravic pritožnika. Sporno ime domene reolink.si odstrani pripono .si, glavni identifikacijski del pa je reolink, ki je enak blagovni znamki pritožnika;
- da nosilec domene nima upravičenja ali pravno priznanega oziroma legitimnega interesa za registracijo in uporabo sporne domene;
- da toženec ni identiteta distributerja ali partnerja pritožnika. Pritožnik ni nikoli neposredno ali posredno pooblastil toženca za uporabo blagovne znamke Reolink in ustreznih domenskih imen v kakršni koli obliki;
- da se sporno domensko ime od registracije ne uporablja;[10]
- da je v imenu toženca preiskal različne nacionalne in regionalne baze podatkov o blagovnih znamkah in ni ugotovil, da bi imel toženec pravice do blagovne znamke v imenu Reolink. Ime toženca je Bogdan Jordan oziroma BONAJO, TRGOVINA, POSREDNISTVO IN ZASTOPSTVO, D.O.O., in jasno je, da ne more imeti nobenih pravic do imena Reolink;
- da sporna spletna stran prikazuje izdelke, povezane z Reolinkom, kar dodatno potrjuje, da je toženec vedel ali bi moral vedeti za pritožnikovo blagovno znamko Reolink, preden je registriral sporno domeno, zato pritožnik meni, da je bila njena registracija zlonamerna.
Pritožnik je zahteval, da se domena nanj prenese.
5.2. Nosilec domene
Nosilec domene v odgovoru na pritožbo pojasnuje:
(navajamo dobesedno)
- da je leta 2019 našel produkte Reolink na trgu v Nemčiji, kjer jih je kupil nekaj kosov za testiranje;
- da znamka Reolink v tistem času v Evropi ni bila aktivna, njihov glavni trg so bile Združene države Amerike in Avstralija;
- da se je po samem testiranju izdelkov Reolink odločil, da direktno kontaktira pritožnika glede partnerstva in distribucije za Slovenijo;
- da je po prvih malo večjih nakupih podpisal prvo pogodbo o distribuciji (št. Reolink20200701SI)[11] dne 1. 7. 2020 in s tem postal uradni partner, ekskluzivni uvoznik in distributer za Slovenijo;
- da so po podpisu pogodbe dne 14. 7. 2020 tudi registrirali domeno reolink.si;
- da so v vmesnem obdobju izrazili željo po tem, da jim pritožnik pomaga sofinancirati izvedbo spletne strani reolink.si, kjer bi bile vse informacije o izdelkih, video predstavitve itd., ampak se to ni izšlo;
- da je leta 2022 Reolink začel sam s spletno prodajo preko Amazona in podobnih strani, o tem pa ni obvestil ne nosilca domene ne drugega uradnega uvoznika Avtera d.o.o.;
- da je v Sloveniji v vsem obdobju sodelovanja aktivno vlagal v prepoznavnost znamke Reolink in njihovih izdelkov (prevodi, spletna predstavitev, lokalna podpora, distribucija, tehnična podpora itd.). Poleg tega je kot prvi pripeljal znamko Reolink na slovenski trg, za kar so bile potrebne marketinške aktivnosti, promocije, akcije;
- da ima sporna domena reolink.si za nosilca domene pomembno poslovno vrednost, ki močno presega zgolj samo tehnično registracijo. Na prepoznavnosti gradi že vse od prvega testnega nakupa in aktivno od podpisa pogodbe dalje vse do današnjega dne;
- in kot dokaze prilaga še dve drugi pogodbi o distribuciji s kasnejšimi datumi (št. Reolink20220101SI in Reolink20230110SI),[12] ampak s podobno vsebino kot prva.
6. Ugotovitve razsodnika
V skladu s členom 18.2.3. Splošnih pogojev razsodnik ugodi pritožniku samo v primeru, če ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz 18.2.2. člena Splošnih pogojev. Ti pogoji so:
- da je domena nosilca identična ali zamenljivo podobna blagovni znamki pritožnika, veljavni na območju Republike Slovenije, ali firmi, kot izhaja iz sodnega registra v Republiki Sloveniji, ali da krši avtorsko pravico pritožnika po pravu Republike Slovenije, ali registrirano geografsko označbo, do katere je pritožnik upravičen po pravu Republike Slovenije, ali posega v pritožnikove pravice na osebnem imenu po pravu Republike Slovenije, ali pa posega v drugo pritožnikovo pravico, ki je priznana v pravnem redu Republike Slovenije;
- da nosilec nima pravno priznanega interesa glede registrirane domene in
- da je domena registrirana ali se uporablja v slabi veri.
Pritožnik mora dokazati obstoj vseh treh elementov hkrati.
V skladu s členom 15.3. Pravil postopka alternativnega reševanja domenskih sporov pod vrhnjo domeno .si razsodnik pri presoji teh elementov ni vezan na nikakršna dokazna pravila. Uporabi lahko katerakoli pravna pravila, načela ali prakso, ki se mu zdijo relevantni, če je to v skladu s pravnim redom v Republiki Sloveniji. Na podlagi te možnosti se razsodnik sklicuje na prakso Razsodišča za alternativno reševanje domenskih sporov za vrhnjo domeno .si in, v obsegu, ki ga dovoljuje podobnost splošnih pogojev in pravil postopka s Politiko za enotno reševanje domenskih sporov (Uniform Domain Name Resolution Policy, v nadaljevanju: politika UDRP)[13] in s Pravili za enotno reševanje domenskih sporov (Rules for Uniform Domain Names Resolution Policy, v nadaljevanju: pravila UDRP),[14] na prakso, ki temelji na politiki UDRP in pravilih UDRP. Razsodnik oziroma senat sme v okviru trditev strank po lastni presoji samoiniciativno preiskovati in ugotavljati dejstva v postopku, ni pa k temu zavezan.
6.1. Identična ali zamenljivo podobna
Preden razsodnik odloči, ali domena dosega kriterije »identičnosti« oz. »zamenljivosti«, mora ugotoviti, ali je pritožnik imetnik pravic, v zvezi s katerimi vlaga pritožbo. Razsodnik mora torej najprej ugotoviti, ali je pritožnik registriral znamko, veljavno na območju Republike Slovenije, in nato, ali je znamka identična ali zamenljivo podobna sporni domeni.
Razsodnica je ugotovila, da je na certifikatu o registraciji blagovne znamke št. 015068778, ki ga je med dokazno gradivo uvrstil pritožnik, kot v registru Urada EU za intelektualno lastnino (v nadaljevanju: EUIPO) naslov imetnika znamke drugačen od naslova pritožnika, kar je dodatno preverila v registru EUIPO, zato je pozvala tožnika k predložitvi dodatnih dokazov. Pritožnik je priložil izpis[15] iz kitajskega nacionalnega sistema za objavo informacij o kreditni sposobnosti podjetij, iz katerega je razvidno le, da je podjetje med 25. 6. 2015 in 16. 11. 2020 trikrat spremenilo naslov. Razsodnica je posledično 23. 10. 2025 naložila, da naj se pritožnika skladno s točko 15.4. Pravil ARDS pozove, da pred nadaljevanjem odločanja uskladi svoje podatke v registru EUIPO, kar lahko imetnik znamke uredi preko EUIPO portala v parih dneh. Pritožnik je 3. 11. 2025 predložil certifikat o registraciji druge blagovne znamke EUTM št. 019024662,[16] iz katerega je razviden identičen naslov med pritožnikom in imetnikom znamke. Razsodnica je na podlagi predloženega dokaza ugotovila, da je pritožnik imetnik te znamke, ki je ustrezna pravna podlaga za njeno odločanje.
V konkretnem primeru je razsodnica opravila primerjavo med znamko »Reolink« in domeno »reolink.si«. Razsodnica ugotavlja, da se pritožnikova znamka in sporna domena razlikujeta le v končnici ».si« pri sporni domeni, ki je dodatek ».si«, ki je oznaka za vrhnjo nacionalno domeno, pri ugotavljanju kriterija identičnosti ali zamenljive podobnosti ne upošteva.[17] Razsodnica tako ugotavlja, da je sporna domena identična pritožnikovi znamki.
6.2. Upravičenje ali pravno priznani interes nosilca domen
Razsodnik mora na podlagi dokazov pritožnika ugotoviti, da nosilec domene nima upravičenja ali pravno priznanega interesa na domeni. Dokazno breme, kakršna je praksa v vseh kontradiktornih postopkih odločanja v sporih, ni statično, temveč je odvisno od ravnanja strank tekom postopka. Če pritožnik navede in dokaže dejstva, ki z zadostno mero prepričljivosti kažejo, da nosilec domene nima upravičenja ali pravnega interesa na domenskem imenu, se dokazno breme o nasprotnem prevali na nosilca domene.
V skladu s primerjalno prakso lahko nosilec domene svoje upravičenje ali pravni interes na domeni dokazuje s katerokoli izmed naslednjih okoliščin:
- da je uporabljal ali se opazno pripravljal na uporabo domene ali imena, vsebovanega v domeni, v povezavi z dobrovernim ponujanjem blaga ali storitev, pred obvestilom o sporu,[18] ali
- da je kot posameznik, družba ali druga organizacija splošno znan po imenu, ki ga vsebuje domena, četudi to ime ni registrirano kot znamka,[19] ali
- da domeno uporablja na zakonit in nekomercialen ali pošten način in sicer brez dobičkonosnega zavajajočega namena pritegovanja potrošnikov ali omadeževanja znamke v zvezi s to domeno.[20]
Iz pritožnikovih navedb in predloženih dokazov izhaja, da pritožnik ni nikoli neposredno ali posredno pooblastil toženca za uporabo blagovne znamke Reolink in ustreznih domenskih imen v kakršni koli obliki.
V skladu s pravno teorijo zgolj registracija domene ne vzpostavlja upravičenja ali pravnega interesa na domeni.[21]
Iz odgovora na pritožbo in predloženih dokazov nosilca domene je razvidno, da je imel nosilec domene sicer sklenjeno pogodbo o distribuciji[22] s proizvajalcem (navedba v pogodbi je »manufacturer«) Reolink Innovation PTE.LTD (naslov je drugačen kot pritožnikov). Ta pogodba je bila sklenjena leta 2023 in ne velja več. Tudi če bi ta pogodba še veljala, nosilec domena na podlagi te pogodbe ne bi imel upravičenja ali pravnega interesa, saj je na podlagi te pogodbe zgolj postal ekskluzivni uvoznik in distributer Reolink izdelkov za Slovenijo, saj v skladu z drugim odstavkom 1. člena te pogodbe velja, da se nosilec domene (distrubiter) izrecno strinja, da nima nobenih pravic ali zahtevkov do proizvajalčevih izdelkov ali katerihkoli drugih upravičenj, razen pravic, ki izhajajo iz te pogodbe.
Na podlagi navedenega razsodnica ugotavlja, da nosilec domene nima upravičenja ali pravnega interesa na domeni, od 1. 1. 2024 tudi ni več distributer zaradi poteka veljavnosti pogodbe. Nosilec je predložil dva dodatna nepodpisana osnutka pogodb, ki pa, tudi če bi šlo za dvostransko sklenjeni in veljavni pogodbi, ne bi spremenilo ugotovitve razsodnice glede pravnega upravičenja ali pravnega interesa.
6.3. Registracija ali uporaba domene v slabi veri
Razsodnik ugodi pritožniku samo v primeru, ko ta dokaže, da je nosilec domene domeno registriral ali jo uporablja v slabi veri. V skladu s primerjalno prakso kot dokaz slabe vere štejejo zlasti:
- okoliščine, ki kažejo na to, da je nosilec domene registriral domeno v prvi vrsti zaradi prodaje, dajanja v »najem« ali drugih oblik prenosa domene pritožniku, oziroma družbi, ki mu je konkurenčna, za ceno, ki občutno presega stroške, povezane s pridobitvijo oziroma imetništvom domene;[23]
- registracija domene z namenom preprečitve, da bi imetnik znamke svojo znamko odrazil in uporabil v ustrezni domeni;[24]
- registracija z namenom oviranja poslovanja konkurenčne družbe;[25]
- uporaba domene z dobičkonosnim namenom, to je privabiti uporabnike interneta na svoje spletno mesto ali drugo internetno lokacijo, z vzpostavljanjem podobnosti s pritožnikovo firmo, s katero se vrši zavajanje glede vira, sponzorstva, povezanosti ali privolitve pritožnika glede spletnega mesta ali druge lokacije oziroma proizvoda ali storitve, ki se ponuja na imetnikovem spletnem mestu ali drugi lokaciji.[26]
Razsodnica je slabo vero nosilca domene presojala ob upoštevanju vseh okoliščin primera v povezavi z dejanskim načinom uporabe domene s strani nosilca domene.
Obisk spletne strani reolink.si je obiskovalca preusmeril na obvestilo, da spletna stran ne obstaja. Dejstvo, da spletna stran v 5 letih (registracija domene dne 14. 7. 2020) ni bila razvita oziroma vsebinsko oblikovana, lahko kaže na namen nosilca domene, da je domeno registriral zgolj z namenom kasnejšega pravnega razpolaganja in ne z namenom, da bi to domeno dejansko tudi sam uporabljal. Spričo navedenih okoliščin se je dokazno breme, da nosilec domene le-te ne uporablja v slabi veri, prevalilo na nosilca domene, ki ni vložil zadostnih dokazov, da bi upravičil uporabo domene v dobri veri. Na podlagi navedenih dejstev in predloženih dokazov razsodnica sledi trditvam pritožnika in zaključuje, da je nosilec domene domeno registriral oziroma uporabljal v slabi veri.
Odločitev
Pritožbi pritožnika v zvezi z domeno »reolink.si« se iz zgornjih razlogov na podlagi člena 18.2.3. Splošnih pogojev in v skladu s členom 17.2. Pravil postopka ugodi. V skladu s členom 17.3. Pravil postopka se odredi prenos domene »reolink.si« na pritožnika.
v Ljubljani, 13. novembra 2025
razsodnica
Maja Bogataj Jančič, LL.M., LL.M.
__
[1] Glej prilogo 3 k pritožbi.
[2] Glej prilogo 2 k pritožbi.
[3] Dostopno v oktobru 2025 na https://who.is/whois/reolink.si.
[4] Dostopno v oktobru 2025 na http://reolink.si.
[5] Glej prilogo 4 k pritožbi.
[6] Glej prilogo 5 k pritožbi.
[7] Glej prilogo 6 k pritožbi.
[8] Glej prilogo 7 k pritožbi.
[9] Glej prilogo 8 k pritožbi.
[10] Glej prilogo 9 k pritožbi.
[11] Glej prilogo 2 k odgovoru na pritožbo. Pri tem razsodnica izpostavlja, da v primeru obojestransko nepodpisanih pogodb gre samo za osnutke pogodb.
[12] Glej prilogo 1, 3 in 4 k odgovoru na pritožbo. Pri tem razsodnica izpostavlja, da v primeru obojestransko nepodpisanih pogodb gre samo za osnutke pogodb.
[13] Dostopno v oktobru 2025 na http://www.icann.org/en/dndr/udrp/policy.htm.
[14] Dostopno v oktobru 2025 na http://www.icann.org/en/dndr/udrp/uniform-rules.htm.
[15] Glej prilogo »National Enterprise Credit Information Publicity System.pdf«.
[16] Glej prilogo »Certifikat-019024662-Reoli nk设计字 9,11,42类-欧盟商标 ???.pdf«.
[17] WIPO Case No D2000-0477 »walmartcanadasucks.com«, WIPO Case No D2000-0812 »New York Life Insurance Company v. Arunesh C. Puthiyoth«, WIPO Case No D2003-0172, »orA & F Trademark, Inc., Abercrombie & Fitch Stores, Inc., Abercrombie & Fitch Trading Co., Inc. V. Party Night, Inc.«
[18] Pravila UDRP, odstavek 4(c)(i).
[19] Pravila UDRP, odstavek 4(c)(ii).
[20] Pravila UDRP, odstavek 4(c)(iii).
[21] Prim. T. Bettinger (ured.), Domain Name Law and Practice: An International Handbook, Oxford University Press, Oxford 2005, str. 1065.
[22] Glej prilogo 4 k odgovoru na pritožbo.
[23] Pravila UDRP, odstavek 4(b)(i).
[24] Pravila UDRP, odstavek 4(b)(ii).
[25] Pravila UDRP, odstavek 4(b)(iii).
[26] Pravila UDRP, odstavek 4(b)(iv).