Za .si skrbimo mi
WHOIS
Registracija domene
Domeno registrirate pri registrarju – ponudniku, ki upravlja z domeno v vašem imenu. Registrar deluje kot posrednik med končnim uporabnikom in registrom.
Domena mora ustrezati naslednjim pogojem:
- ne sme biti zasedena ali rezervirana (povezava do rezerviranih domen),
- vsebuje lahko le dovoljene znake (povezava do dovoljenih znakov),
- dolžina mora biti vsaj 2 in največ 63 znakov,
- prvi ali zadnji znak ne sme biti vezaj (“-xxxx.si” ali “xxxx-.si”); na tretjem in četrtem mestu ne sme biti dveh vezajev (“xx‐‐xxxx.si”).
Pred registracijo se seznanite s Splošnimi pogoji.
Vračilo domene
Predčasen izbris domene in povračilo stroškov je možno v roku 16 dni od registracije domene. Nosilec mora registrarja pravočasno obvestiti, registrar pa v roku zahtevati izbris domene. Domena bo takoj zbrisana, register pa bo povrnil stroške registrarju.
POZOR!
Vračilo domene je mogoče le, če domena v tem času ni bila aktivirana, pri čimer vnos DNS-zapisov v sistem za registracijo domen pomeni aktivacijo domene.
Podaljšanje
Domene se podaljšajo pri ponudniku registracije – registrarju. Domeno lahko podaljšate tudi za daljše obdobje (do 5 let). Za pravočasno obveščanje o poteku domene je odgovoren registrar. Če ne veste, kdo je vaš registrar ali kdaj poteče vaša domena, podatek preverite v WHOIS vmesniku
Izbris
Izbris domene zahtevate pri vašemu registrarju. Ko registrar domeno postavi v izbris, bo domena dobila status “v karanteni” in bo po 30-ih dneh izbrisana. Domena v karanteni ne bo več aktivna, vse storitve (el. pošta, spletna stran, …) bodo prenehale delovati.
Če si premislite in 30-dnevna karantena še ni potekla, obvestite registrarja, da domeno prestavi iz karantene in jo znova aktivira.
Registrar je ponudnik, ki upravlja z domeno v vašem imenu. Registrar deluje kot posrednik med končnim uporabnikom in registrom. Seznam registrarjev najdete na tej povezavi.
Sprememba podatkov
Kot nosilec domene ste odgovorni za točnost in pravilnost podatkov. Če jih želite spremeniti, to storite prek registrarja. Bodite pozorni na podatek o elektronskem naslovu, saj prek tega poteka vsa pomembna komunikacija med nosilcem, registrarjem in registrom. Pozor – posledica nedelujočega naslova je lahko izbris domene!
Zaklep podatkov
Zaklep domene je storitev, ki preprečuje nenamerne in neželene spremembe podatkov. Namenjena je domenam, kjer obstaja visoko tveganje za zlorabe ali pa bi bile posledice zlonamernih sprememb zelo hude.
Za vsako spremembo podatkov, vezanih na zaklenjeno domeno (npr. sprememba kontaktnih podatkov, domenskih strežnikov, …), mora registrar podati pisno zahtevo, ki jo register preveri pri v naprej določeni kontaktni osebi registrarja (ključarju). Spremembe so zato možne zgolj med delavniki. Zaklenjena domena je torej bolj varna, vendar bistveno manj fleksibilna, saj je vsako spremembo potrebno avtorizirati.
Za zaklep domene se obrnite na vašega registrarja.
Zamenjava nosilca
Nosilec lahko kadarkoli prenese domeno na drugega nosilca (razen če status domene tega ne dovoli). Za podrobna navodila se obrnite na vašega registrarja, ker so koraki postopka v veliki meri odvisni od njihovega sistema. Po opravljenem prenosu se na kontaktni elektronski naslov prejšnjega in sedanjega nosilca domene pošlje samodejno elektronsko obvestilo.
Zamenjava registrarja
Za zamenjavo registrarja potrebujete geslo (poimenovano tudi epp koda, epp geslo ali authinfo), ki ga nastavite pri trenutnem registrarju. Geslo nato sporočite novemu registrarju, ki bo opravil prenos domene. Geslo je veljavno do prve uporabe oz. največ 16 dni. Če v tem času ne pride do zamenjave, se mora nastaviti novo geslo. Po opravljeni zamenjavi registrarja se na kontaktni elektronski naslov nosilca domene pošlje samodejno elektronsko obvestilo.
Če želite sami ustvariti geslo in ga sporočiti registrarju, preberite spodnji primer.
Primer: Izbrali ste geslo, npr. “domena111”. Izbrano geslo vnesete v polje “Vnesite izbrano geslo” in kliknete gumb “Generiraj”. V polju “Šifrirano geslo” se bo izpisal niz znakov. Ta niz posredujete trenutnemu registrarju oz. vnesete ga sami prek nadzorne plošče, če registrar to omogoča. Bodočemu registrarju pa posredujete geslo v nešifrirani obliki “domena111”.
AuthInfoSHA-256 kalkulator
* Priporočamo, da ne uporabljate znakov &, >, <, “, @ in ‘.
** Koda se generira v vašem brskalniku s pomočjo javascript programskega jezika. Geslo se ne pošilja po omrežju.
Domenski spor je postopek, ki ga lahko sproži oseba, ki meni, da je upravičena do domene, ki jo je registriral nekdo drug. Arnes je v sodelovanju s pravnimi strokovnjaki razvil Postopek za alternativno reševanje domenskih sporov (ARDS), odločitev v ARDS sporu morajo spoštovati nosilci, registrarji in Arnes kot register. Predstavlja hiter in stroškovno učinkovit način reševanja domenskih sporov, ne izključuje pa možnosti, da se spori rešujejo s sodnimi postopki.
Povezava do ARDS prakse.
Povezava do ARDS postopka in pravil.
Povezava do ARDS pristojbin.
Register.si v številkah
140.405
.si domen
1.880
registriranih .si domen v prejšnjem mesecu
23
registriranih .si domen v zadnjih 24 urah
97
registrarjev .si domen
.si pomeni veliko, če stoji za piko
Spoznajte domeno .si in primere dobre prakse uporabe domene.si.
.simbol spletne odličnosti
Nagrada Netko je odličje današnjim digitalcem, ki delajo, živijo in ustvarjajo »online«.
Register.si objave
Vsi prispevki
Letno poročilo 2020
Do novembra 2020 smo zabeležili 139.762 domen, kar je 4,4 % več kot v istem obdobju lani. Večja rast je značilna za vse registre domen v tem obdobju predvsem zaradi covid-19 pandemije.
Na neki točki je enostavno treba zaupati
Že v času študija na Fakulteti za varnostne vede, kjer smo se sicer osredotočali predvsem na policijsko delo, kriminalistiko, kriminologijo in kazensko pravo, me je začela zanimati tudi informacijska tehnologija. Tako sem začela razmišljati o tem, da bi svoja varnostna znanja nadgradila z znanji s področja informacijske varnosti in računalništva ter ta področja morda nekoč združila.
Skrbnica informacijske varnosti na Registru, Zala Primožič
Moj stalni cilj je: nekaj narediti, nekaj ustvariti
Računalništvo me zanima že od malega. Doma smo imeli tiskarno in okoli leta ’85 so se začeli v naši pisarni pojavljati prvi računalniki. Če se prav spomnim, je bil v naši okolici moj oče prvi, ki je imel pri nas 286-ko, kar je pomenilo Windows 3.0, CorelDraw 2.0 in iglični tiskalnik. To je pritegnilo mojo pozornost in tako sem se že v zgodnjem najstništvu srečal s prvimi tekstovnimi programskimi jeziki – Basicom in Pascalom.
Andrej Bagon, tehnični inženir na Registru .si