Skoči na vsebino

30let

30 let .si
Vsi na .si!
Odštevamo do rojstnega dneva:

Mi smo .si

Leta 1991 smo dobili svojo državo Slovenijo. Že naslednje leto je Slovenija dobila svojo nacionalno domeno, .si. Letos torej proslavljamo 30 let .si. To sicer ne pomeni 30 slovenskih let na spletu, ki danes praktično predstavlja Internet. Prva slovenska spletna stran je ugledala luč sveta 23. novembra 1993 in jo je postavil Mark Martinec skupaj s sodelavci IJS.

Če parafraziram Neila Armstronga, je pridobitev internetnega naslova .si “majhen korak za človeka, a velik za Slovenijo”. Register.si se je zato odločil, da v letu 2022 podrobneje predstavi najpomembnejše dogodke v teh 30 letih, delo Registra, sodelavce in partnerje in številne zanimivosti, povezane z našo nacionalno domeno. Na spletni strani, posvečeni 30-ti obletnici, bomo celo leto objavljali pričevanja strokovnjakov, ki so pripomogli, da je .si varna in zanesljiva domena, registrarjev, ki z nami sodelujejo že mnoga leta, nosilcev domen, anekdote, zanimive statistike in vse, kar ste si želeli vedeti o .si, pa si niste upali vprašati.

Še posebej pa bomo veseli vaših vtisov, mnenj, anekdot, izkušenj in uspešnih ali manj uspešnih zgodb o .si, ki jih lahko delite z nami na naslov 30let.si@register.si.

Hvala, ker nam že 30 let zaupate vaš .si naslov.

Vaš Register.si

Video serija – Register.si sprašuje – Epizoda 01

Naključne mimoidoče smo vprašali, kaj pomeni kratica DNS? Odgovore komentira vodja Registra.si, Barbara Povše.


Živa Deu, vodja digitalne strategije, SPE delikatesni namazi, Atlantic Grupa (video)

Z Živo Deu, vodjo digitalne strategije pri Atlantic Grupi za delikatesne namaze, smo se pogovarjali o prisotnosti njihovih produktov na spletu in o vplivu domen na prodajne strategije.


Blaž Oražem, spletnaPOSTAJA d.o.o (video)

Žirant tekmovanja Netko o izkušnjah, ki jih imajo razvijalci spletnih strani glede tehnične dovršenosti


Izjava Mitje Tuškeja, stratega in partnerja v skupini Formitas (video)


Nagovor direktorja Arnesa mag. Marka Bonača (video)


Odbita do bita in Register.si (podcast)

Ekipa Odbita do bita in Barbara Povše Golob

V rojstnodnevni uvod .si domene, vas vabimo k poslušanju podcasta v oddaji Odbita do bita na Valu202, kjer sta Maruša in Anže gostila vodjo Registra.si. Nit oddaje je bila zgodovina domene .si, njen razvoj in razvoj v industriji domen.

Pogovor lahko poslušate na strani VAL202 ali tukaj spodaj.


SI postane uradna oznaka Slovenije

Obstaja anekdota, da smo si želeli .sl domeno, ki pa je bila že zasedena (Sierra Leone) in tako je Slovenija v prvi polovici leta 1992 dobila oznako .si.

Dvoznakovne oznake podeljuje mednarodna organizacija za standardizacijo ISO s sedežem v Ženevi. Ena izmed nalog je, da skrbijo za mednarodno priznane oznake držav in njihovih delov. Na podlagi tega standarda se uporabljajo oznake držav v poštnih storitvah, imamo jih tudi v potnih listih in nenazadanje kot vrhnje domene v spletnih naslovih.

Uradni podatki za Slovenijo so na tej strani.

Navihan strip o končnici .si

Arnes postane register za .si

Javni zavod Arnes je bil ustanovljen 7. 5. 1992 z odlokom v uradnem listu in ena izmed njegovih dejavnosti je “upravljanje slovenskega naslovnega prostora (koda SI) v računalniških mrežah”. S tem Arnes postane register za .si domeno.

Register upravlja podatkovno bazo vseh domen in oseb, ki so te domene registrirali. Pravtako tudi vzdržuje sistem za registracijo domen in DNS strežnik za .si, ki vsebuje seznam domen in njihovih imenskih strežnikov, ta seznam pa se nato distribuira po ostalih strežnikih po svetu.

V tujini se uporablja tudi izraz Network Information center (NIC). Pojdite na stran nic.si in poglejte kam pridete. Poskusite vpisati kakšno drugo vrhnjo domeno in preverite kako je drugod, recimo nic.it, nic.us, nic.cc.

Vpis .si v korenski strežnik

S tem dejanjem se .si spravi v pogon. Sedaj je možna registracija pod domeno .si in razreševanje spletnih naslovov.

Uradni datum registracije pri IANA je 1. 4. 1992, ta datum štejemo za rojstni dan domene .si.

IANA (Internet Assigned Numbers Authority) je organizacija, ki vodi seznam vseh spletnih končnic oz. vrhnjih domen in vzdržuje t.i. korenski strežnik. Ta strežnik vsebuje podatke o vseh vrhnjih domenah in domenskih strežnikih teh domen. Vrhnjih domen ni malo… Preverite na IANA seznamu, verjetno boste presenečeni.

Jugoslovanski register za .yu – Yunac je bil na IJS-ju

Zanimivo dejstvo – Nacionalna vrhnja domena .yu je od 1989 leta pripadala Socialistični federativni republiki Jugoslaviji. Z razpadom Jugoslavije je domena prešla na takrat novonastalo Slovenijo, saj smo z naslovnim prostorom .yu upravljali v Ljubljani, vendar se je leta 1994 vrnila Federativni republiki Jugoslaviji. Od takrat naprej je z domeno upravljala univerza v Beogradu.

Prenos domen iz .yu pod .si

Pogosto nas sprašujete o prvi registrirani domeni .si. Prva ni ena, prvih je namreč več. Prenesle so se v paketu v katerem so bil med drugim: ki.si, arnes.si, aster.si, ijs.si, zrc-sazu.si, izum.si, pasadena.si, hermes.si, uni-lj.si, uni-mb.si.

Kaj se je zgodilo z vrhnjo domeno .yu?

Icann je končnico .yu s seznama dovoljenih nacionalnih vrhnjih domen umaknil leta 2006, vsem upravljalcem spletnih strani pa ponudil prehodno obdobje, v katerem so lahko .yu domene, prenesli na nacionalne vrhnje domene novonastalih držav. Spletne strani pod domeno .yu, niso bile več dostopne od 30. septembra 2009.

Prva pisana pravila za registracijo domen pod .si

Pravila za registracijo domen pod .si, ki so veljala do 31. 3. 2005, so bila precej stroga. Stroga pravila imajo kar nekaj prednosti: sama po sebi preprečujejo morebitne spore zaradi upravičenosti do domene, kakor tudi spore v povezavi z blagovnimi znamkami; naslovni prostor je pregleden, domena pa tudi »čaka« na organizacije, ki so prednosti interneta odkrile kasneje. Večina evropskih registrov je na začetku delovanja dodeljevala domene pod svojimi nacionalnimi domenami po podobnih pravilih. Z razširjenostjo interneta je rasla tudi potreba po večji fleksibilnosti pri registraciji domen.

Stroga pravila imajo namreč slabost, da domene ne more registrirati, kdor si jo želi. Zato so že okrog leta 2000 posamezni uporabniki interneta v Sloveniji izrazili željo po sprostitvi pravil za registracijo domen. Arnes je odprl elektronski forum, na katerem so se zbirali predlogi in želje lokalne internetne skupnosti. Obenem se je posvetoval z zainteresirano strokovno in laično javnostjo, s pravniki, strokovnjaki za intelektualno lastnino, z Gospodarsko zbornico in Združenjem slovenskih ponudnikov internetnih storitev SISPA. Na številnih predavanjih je predstavil možne sisteme za registracijo domen in zbiral mnenja. Rezultat posvetovanj je bila ugotovitev, da si večina želi, da bi bila pravila za registracijo domen .si liberalnejša.

Navihani strip o zgodnjih pravilih za registracijo domen
Zgodnja pravila za registracijo domen

Ustanovitev združenja evropskih nacionalnih registrov CENTR

CENTR je združenje evropskih nacionalnih registrov za vrhnje domene (ccTLD), kot sta npr. .de za Nemčijo ali .si za Slovenijo.

Trenutno šteje 53 polnopravnih in 9 pridruženih članov, ki so odgovorni za več kot 80 % vseh registriranih domen po vsem svetu. Cilj CENTR-a je spodbujanje in sodelovanje pri razvoju standardov in najboljših praks med registri za nacionalne vrhnje domene. Polnopravno članstvo je odprto za organizacije, podjetja ali posameznike, ki upravljajo s ccTLD.

CENTR je bil ustanovljen marca 1998, njegove dejavnosti se financirajo iz članarine. Združenje ima fokus v Evropi, vendar za članstvo ni geografskih omejitev. Poleg več kot štiridesetih držav v regiji, ima CENTR člane tudi v državah izven Evrope (kot so Iran, Japonska, Nova Zelandija in Kanada).

CENTR izvaja posvete glede aktivnosti zakonodajnih organov, ki vplivajo na registre nacionalnih vrhnjih domen in deluje kot komunikacijski kanal za upravljalce interneta in druge organizacije, ki se ukvarjajo z internetom. Spodbuja in zagovarja interese nacionalnih registrov. Ker se pravila in postopki za registracijo domen precej razlikujejo med državami je cilj CENTR-a zbiranje informacij in dokumentiranje njihovih praks. Deluje kot kontaktna točka, spodbuja komunikacijo med registri in s tem zagotavlja boljše storitev za uporabnike.

Navihani strip o združenju CENTR