Skoči na vsebino

Večja odgovornost ponudnikov za varnejši splet?


S tem, ko uporaba interneta vse bolj prežema naš vsakdan, se množijo tudi kršitve pravic na spletu – npr. pozivanje k nasilju, diskriminacija, kršenje avtorskih pravic, zloraba osebnih podatkov, otroška pornografija in fake news, če naštejemo le nekatere.

Ker je posamezne kršitelje običajno težko izslediti, si marsikdo upravičeno želi, da bi iniciativo za preprečevanje kršitev prevzeli ponudniki spletnih storitev (npr. da YouTube ne bi objavljal avtorsko zaščitenih vsebin ali da bi Facebook ukinil profile rasističnih skupin).

Po dosedanji ureditvi z Direktivo EU o elektronskem poslovanju (pri nas prenesena v Zakon o elektronskem poslovanju na trgu) ponudniki spletnih storitev načeloma niso odškodninsko ali kazensko odgovarjali za kršeče vsebine, ki so se pretakale po njihovih omrežjih. Prav tako niso imeli obveznosti, da bi kršeče vsebine aktivno iskali in odstranjevali. Vendar pa se z novo EU zakonodajo (npr. Digital Services Act) odgovornost spletnih ponudnikov zaostruje ter se od njih postopoma zahteva več proaktivnosti pri preprečevanju kršitev na spletu. To ima mnoge prednosti za uporabnike spleta, npr. bolj učinkovito uveljavljanje pravic, zmanjšana iniciativa platform, da »spodbujajo« nezakonita dejanja zaradi dobička, manjša izpostavljenost ranljivih skupin (npr. otrok) tveganim vsebinam.

Prinaša pa tudi nekatere slabosti, npr. preventivno prekomerno odstranjevanje vsebin (tudi zakonitih), kar omejuje svobodo govora, avtomatizirano odločanje z algoritmi brez človeškega nadzora, obveznost namestitve dragih sistemov filtriranja vsebin, ki si jih lahko privoščijo le največji monopolisti na spletnem tržišču, na škodo manjših ponudnikov in start-upov. Internet je kompleksno okolje, zato enostavnih rešitev na zastavljene dileme ni.

Vsekakor pa je nujno, da se od ponudnikov spletnih storitev zahteva transparentnost (npr. glede uporabe osebnih podatkov), da se učinkoviteje uredi oglaševanje na spletu (prepoved profiliranja uporabnikov) ter da se ohranja nevtralnost interneta in s tem zmanjšuje monopol spletnih velikanov. Skozi (pre)hiter razvoj digitalnih storitev je družba pozabila, da internet ni le največja svetovna tržnica, temveč tudi okolje, v katerem se povezujemo, ustvarjamo, komuniciramo in delimo znanje.

Sorodne vsebine

Predavanje na konferenci »Pravo v informacijski družbi« na Pravni fakulteti v Ljubljani

Sodelavki Maša Drofenik in Špela Jamnik sta se z veseljem odzvali vabilu in 28. marca 2024 sodelovali na konferenci »Pravo v informacijski družbi«, ki vsako leto poteka v organizaciji Inštituta za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Pravne fakultete Univerze v Ljubljani ter Centra za informacijske tehnologije, pravo in etiko.

Več …

Združenje CENTR z novim upravnim odborom

Vodji Registra.si, Barbari Povše, se je iztekel štiriletni mandat na čelu predsednice upravnega odbora združenja evropskih nacionalnih registrov za vrhnje domene- CENTR.

Več …

Prehod na novo Pogodbo o sodelovanju pri registaciji domen

Na Registru .si smo, v sodelovanju z registrarji, uspešno zaključili postopek podpisovanja nove Pogodbe o sodelovanju pri registraciji domen. Z novim razmerjem se bo nadaljevala dosedanja praksa in že uveljavljena razdelitev odgovornosti med Registrom .si in registrarji.

Več …