Skoči na vsebino
nasmejana rjavolasa ženska pred drevesi

Najbolj pomembno je timsko delo


V programerske vode sem zašla po naključju. Pravzaprav sem, ko sem hodila na splošno gimnazijo, rekla, da se nikoli ne bom vpisala na fakulteto, kjer je veliko matematike in fizike. Pa se je obrnilo čisto drugače.

Klavdija Piskule Smolnikar, razvijalka programske opreme na Registru .si 

Preden sem se podala v računalništvo, je bila moja želja študij posebne pedagogike. Pa me je informativni dan prepričal, da to ni zame. Vpisala sem se na Fakulteto za računalništvo in informatiko, čeprav sem vedela, da ne bo lahko. Za razliko od mnogih drugih brucev nisem imela programerskega predznanja. Presenetilo me je, da sem matematične izpite opravila z lahkoto, fizika pa mi nikakor ni šla. Hkrati pa je bilo računalniških predmetov malo, zdeli so se mi precej nepraktični.

Odlični predavatelji so ključni

Po prepisu na bolonjski študij pa mi je steklo. Program je bil bistveno drugačen – posodobljen. Imeli smo tudi odlične predavatelje, ljudi, ki so znali navdušiti. Še danes sem prepričana, da je ključno, kdo ti predaja znanje in kako. Snov mi je bila izjemno zanimiva. Kljub temu da programerskega predznanja nisem imela, sem po veliko študija in dela, programerske izpite izdelovala z desetkami.

Do Registra sem sicer prišla po precej vijugavi poti. Priporočila mi ga je prijateljica, ki tudi programira. Prvi »razgovor« sem imela v resnici z zunanjim pogodbenikom, ki dela za Register. Glede na to, da so na Registru večinoma strokovnjaki za strežnike, jaz pa se ukvarjam z aplikacijami, sem se morala najprej dokazati njemu. Potem sta sledila še razgovora z ljudmi, ki delajo na Registru, na koncu pa še z vodjo Registra, Barbaro Povše Golob. Dogovorili smo se za poizkusno dobo.

Veliko mi pomeni, da nikomur ni odveč pomagati

Register se mi zdi v naši IT-skupnosti še vedno premalo znan. Ko sem šla na razgovor, sem si seveda prebrala spletno stran, ampak zdi se mi, da, ko se omeni Arnes, da je med ljudmi še vedno prva asociacija internet za šole in registracija domen. Preden sem začela delati tu, se mi v resnici ni sanjalo, kaj počne Arnes, še manj Register. Zdi se mi škoda, da je tako, saj počnemo, po eni strani pomembne, po drugi pa zelo zanimive stvari.

Mogoče bi omenila še to, da mi kot »ženski v IT« nikoli ni bilo težko. No, ne zato, ker bi bila ženska in bi me kdo zaradi tega podcenjeval ali gledal name zviška. Dobro se počutim, ko delam predvsem v moških okoljih. Že na faksu ni bilo težav, za Register pa moram reči, da mi je v naši pisarni prijetno. Veliko mi pomeni, da nikomur ni odveč pomagati. Seveda to pomeni, da tudi ti pomagaš drugim. To se razume nekako samo po sebi.

Glede dela na Registru bi dejala, da je precej sproščeno, a hkrati se pričakuje, da se sam zavedaš, da imaš obveznosti in roke – in da morajo biti stvari narejene. Tak pristop mi je všeč.

Veščine, ki se jih naučiš od tibetanskega mastifa

Poudarila bi še veliko lekcijo, ki sem jo jemala prve mesece, pa tudi še danes kdaj – najbolj pomembno je timsko delo. Tehnično znanje je seveda nujno, a kot programer moraš razumeti nekoga, ki programerskega znanja nima in mu moraš znati stvari tudi razumljivo predstaviti. Zdi se mi, da teh veščin v IT panogi zelo manjka. Komunikacija je ključna.

No, ni pa programiranje moja edina strast. Sem lastnica psa, mačke, nekaj ježkov, tenrekov in dihurčkov. Čeprav, se mi izraz »lastnica« niti ne zdi pravilen – včasih se mi zdi, da imajo bolj one mene, kot jaz njih. Prosti čas tako zame pomeni tudi veliko obiskov pri veterinarju. Živali so odgovornost, zahtevajo veliko skrbi. Zna biti naporno, ampak prepričana sem, da ti živali poleg ljubezni dajo tudi nekatere veščine, ki ti pridejo prav tudi pri delu. Zahtevajo organizacijo časa in potrpežljivost – veliko potrpežljivosti. To, da se naučiš biti bolj trmast od tibetanskega mastifa ali od dihurjev – to je res dosežek. Tisti, ki imajo ene ali druge, bodo že vedeli.

Na splošno bi dejala, zdaj, ko gledam na svoje delo in izkušnje na Registru, da ti da fakulteta bore malo. Dobiš neke osnove, ampak kamorkoli prideš si tja vržen in moraš »plavati«. V resnici se moraš učiti od ničle. Zelo moraš biti potrpežljiv. Na začetku zna biti res težko – zato, ker nimaš pojma. Če prideš v novo delovno okolje na področju IT in nimaš velikih predhodnih izkušenj, potem je zdravo izhajati iz tega, da nimaš pojma. In da se moraš učiti od začetka.

Ampak meni je to zanimivo.

Sorodne vsebine

fotografija moškega z očali pred računalniškimi strežniki

Moj stalni cilj je: nekaj narediti, nekaj ustvariti

Računalništvo me zanima že od malega. Doma smo imeli tiskarno in okoli leta ’85 so se začeli v naši pisarni pojavljati prvi računalniki. Če se prav spomnim, je bil v naši okolici moj oče prvi, ki je imel pri nas 286-ko, kar je pomenilo Windows 3.0, CorelDraw 2.0 in iglični tiskalnik. To je pritegnilo mojo pozornost in tako sem se že v zgodnjem najstništvu srečal s prvimi tekstovnimi programskimi jeziki – Basicom in Pascalom.

Andrej Bagon, tehnični inženir na Registru .si

Več …

Fotografija Benjamina Zwittniga v športni bundi in s gorsko čelado na glavi.

“Stvari morajo biti narejene – tu ni prostora za napake”

Po izobrazbi sem matematik. Preden sem začel delati na Arnesu, sem v začetku devetdesetih učil na Srednji šoli za elektroenergetiko. Pa se je nekako izkazalo, da to ni bilo delo, kjer bi se videl na daljši rok.

Več …

bela mreža črt na modri podlagi

Ukrepi Registra za varnost in stabilnost .si

Sistem domenskih strežnikov (DNS) je protokol, ki ne skrbi le za prevajanje številčnih naslovov (IP) naprav, povezanih v internet, v prijaznejše domenske naslove, temveč teče tudi v ozadju večine drugih storitev (elektronske pošte, IP telefonije, …).

Več …