Skoči na vsebino

Večja odgovornost ponudnikov za varnejši splet?


S tem, ko uporaba interneta vse bolj prežema naš vsakdan, se množijo tudi kršitve pravic na spletu – npr. pozivanje k nasilju, diskriminacija, kršenje avtorskih pravic, zloraba osebnih podatkov, otroška pornografija in fake news, če naštejemo le nekatere.

Ker je posamezne kršitelje običajno težko izslediti, si marsikdo upravičeno želi, da bi iniciativo za preprečevanje kršitev prevzeli ponudniki spletnih storitev (npr. da YouTube ne bi objavljal avtorsko zaščitenih vsebin ali da bi Facebook ukinil profile rasističnih skupin).

Po dosedanji ureditvi z Direktivo EU o elektronskem poslovanju (pri nas prenesena v Zakon o elektronskem poslovanju na trgu) ponudniki spletnih storitev načeloma niso odškodninsko ali kazensko odgovarjali za kršeče vsebine, ki so se pretakale po njihovih omrežjih. Prav tako niso imeli obveznosti, da bi kršeče vsebine aktivno iskali in odstranjevali. Vendar pa se z novo EU zakonodajo (npr. Digital Services Act) odgovornost spletnih ponudnikov zaostruje ter se od njih postopoma zahteva več proaktivnosti pri preprečevanju kršitev na spletu. To ima mnoge prednosti za uporabnike spleta, npr. bolj učinkovito uveljavljanje pravic, zmanjšana iniciativa platform, da »spodbujajo« nezakonita dejanja zaradi dobička, manjša izpostavljenost ranljivih skupin (npr. otrok) tveganim vsebinam.

Prinaša pa tudi nekatere slabosti, npr. preventivno prekomerno odstranjevanje vsebin (tudi zakonitih), kar omejuje svobodo govora, avtomatizirano odločanje z algoritmi brez človeškega nadzora, obveznost namestitve dragih sistemov filtriranja vsebin, ki si jih lahko privoščijo le največji monopolisti na spletnem tržišču, na škodo manjših ponudnikov in start-upov. Internet je kompleksno okolje, zato enostavnih rešitev na zastavljene dileme ni.

Vsekakor pa je nujno, da se od ponudnikov spletnih storitev zahteva transparentnost (npr. glede uporabe osebnih podatkov), da se učinkoviteje uredi oglaševanje na spletu (prepoved profiliranja uporabnikov) ter da se ohranja nevtralnost interneta in s tem zmanjšuje monopol spletnih velikanov. Skozi (pre)hiter razvoj digitalnih storitev je družba pozabila, da internet ni le največja svetovna tržnica, temveč tudi okolje, v katerem se povezujemo, ustvarjamo, komuniciramo in delimo znanje.

Sorodne vsebine

Okrepljena zaščita geografskih označb v EU

Okrepljena zaščita geografskih označb v EU

Geografske označbe bodo na ravni EU kmalu dobile novo raven zaščite. Pripravljata se namreč uredbi, ki naj bi dodatno poenotili ureditev geografskih označb na ravni EU – ena za vino, žgane pijače in kmetijske proizvode in druga za obrtne in industrijske izdelke.

Več …

terms and conditions

Spremenjeni Splošni pogoji za registracijo domen

Od 27. 9. 2022 veljajo novi Splošni pogoji za registracijo .si domen.

Več …

NIS2-DSA

Zakonodaja EU: Direktiva NIS2 in Akt o digitalnih storitvah

Nedavno je Svet EU objavil primerjalno besedilo predloga Direktive o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji (NIS2). Predlog za registre in registrarje domen prinaša zlasti nove obveznosti v zvezi s točnostjo podatkov o nosilcih domen.

Več …