Skoči na vsebino

Posvet o uveljavitvi Akta o digitalnih storitvah


Register.si je sodeloval na javnem posvetu o uveljavitvi Akta o digitalnih storitvah (DSA), ki ga je 20. 2. 2023 v Hiši Evropske unije organiziralo Ministrstvo za digitalno preobrazbo.

Posvet je bil organiziran z namenom spodbuditve razprave o prenosu instrumentov prava Evropske unije s področja interneta in obveznostih, ki iz njih izhajajo za Republiko Slovenijo, ter odgovoriti na vprašanje, ali je smiselno na nacionalni ravni vztrajati pri odstranjevanju nezakonitih spletnih vsebin s predhodno sodno presojo. Ali bi lahko večjo, neposredno vlogo za določene nezakonite vsebine na spletu, prepustili inšpekcijskim organom? Kako urediti to področje, da ne bo vplivalo na pravico do svobode izražanja in informiranja, pravico do proste gospodarske pobude in druge človekove pravice?

Posvet je otvorila ga. ministrica za digitalno preobrazbo, dr. Emilija Stojmenova Duh ter vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jerneja Jug Jerše. Na posvetu so sodelovali Živa Šuta (EDIH DIGI-SI), Maša Drofenik (Register.si), dr. Matija Damjan (Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani), mag. Simon Delakorda (NVO VID) in Peter Pavlin (Ministrstvo za pravosodje). Dogodek je moderiral g. Marjan Turk z Ministrstva za digitalno preobrazbo.

Ministrica je poudarila, da je medresorsko sodelovanje ključnega pomena in da se mora zakonodaja soustvarjati z vsemi deležniki. Uredba DSA, ki se bo začela uporabljati februarja 2024, pa na novo odpira vprašanje razmejitve pristojnosti inšpekcijskih služb in sodišč pri spopadanju z nezakonitostmi na internetu. Moderator Marjan Turk je v uvodni predstavitvi predstavil namen in temeljna določila Akta o digitalnih storitvah. Poudaril je pomembnost novele Zakona o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT)iz leta 2009, ki za odstranjevanje nezakonitih vsebin na internetu predvideva odločitev sodišča. Na paneliste je naslovil vprašanje, na kakšen način bi lahko porazdelili pristojnosti odstranjevanja nezakonitih spletnih vsebin med pristojne sodne in upravne organe, da bo odstranjevanje nezakonitih vsebin bolj učinkovito in da ne bodo ogrožene ustavnopravne pravice.

Živa Šuta, asistentka na Pravni fakulteti v Mariboru in predstavnica Digitalnega inovacijskega stičišča Univerze v Mariboru je izpostavila, da pravo ne sme zavirati inovacije, vendar mora varovati človekove pravice. Vse prisotne je spomnila, da je bila pred kratkim sprejeta Deklaracija o digitalnih pravicah, ki zajema tudi nekatere nove človekove pravice, kot npr. pravica do varstva možganov pred vplivi algoritmov (nevro pravice). Spomnila je, da imamo na drugi strani ponudnike storitev, ki ne smejo omejevati prej omenjenih pravic. Zaradi tega se poraja vprašanje, kako določiti mejo med nezakonitimi in škodljivimi vsebinami. Ker lahko škodljive vsebine hitro preidejo v nezakonite vsebine meni, da mora biti presojanje le-teh v pristojnosti sodišč.

Maša Drofenik z Registra.si, ki deluje v okviru Arnesa, je predstavila naloge nacionalnega registra za vrhnjo domeno .si, ki so varno, neprekinjeno in zanesljivo delovanje .si v svetovnem spletu. Poleg tega Register.si upravlja z vrhnjim DNS strežnikom za .si in zagotavlja registracijo domen pod.si. Vse to kaže na dejstvo, da je Register.si del internetne infrastrukture in kot tak ni odovoren za vsebino na spletu, zato tudi ne presoja o zakonitosti vsebin na spletnih straneh pod .si. Ker Register.si deluje v okviru Arnesa, ki je ponudnik dostopa do interneta in ponudnik gostovanja, se srečujejo tudi z zahtevami sodišč ter inšpekcijskih in upravnih organov po odstranitvi nezakonite vsebine s spleta. Največkrat se srečujejo z blokadami po Zakonu o igrah na srečo, ki jih izda Upravno sodišče. Z njimi se od ponudnikov dostopa do interneta v Sloveniji zahteva preusmeritev domene na www.infounpis.si. Poudarila je, da je to zakonsko urejen postopek v skladu z Zakonom o elektronskem poslovanju na trgu. Opozorila je tudi, da dosedanji ukrepi v praksi niso učinkoviti, ker se s preusmeritvijo domen navidezno omeji dostop do vsebine, vendar pa je do nje še naprej mogoče dostopati po drugih poteh.

Peter Pavlin z Ministrstva za pravosodje se je dotaknil predvsem sodnega varstva in predhodnega sodnega odločanja. Opozoril je, na sodno prakso Ustavnega sodišča, ki opozarja na pomen pravic iz 35., 36. in 37. člena Ustave tudi v razmerju do prava Evropske Unije. Po njegovem mnenju ne bi bilo pametno (tudi z vidika 39. člena Ustave RS), da izvršilni organ samostojno odloča o posegu v svobodo izražanja ali pa v komunikacijsko zasebnost. Tudi se ne strinja s predlogom, da naj sodišče odloča samo v določenih primerih, manjše kršitve pa naj izvajajo inšpektorji. Problem vidi predvsem v ločnici, ki bi določala težo kršitve.

Dr. Matija Damjan z Inštituta za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani je poudaril, da so se osnovne rešitve iz Direktive o elektronskem poslovanju izkazale za dobre. S to Direktivo je bil sprejet enostaven pravnopolitični kompromis – internetne posrednike se je zavarovalo pred odgovornostjo za nezakonite vsebine, ki so v odgovornosti uporabnikov, v zameno pa so sprejeli kooperatnivnost pri odstranjevanju teh vsebin. Vprašal se je, v pristojnosti katerega organa ali sodišča bo odstranjevanje nezakonitih spletnih vsebin. Meni, da je to vprašanje nacionalnega prava, DSA namreč na to ne da odgovora. Po njegovem mnenju je za posege v internet primernejša sodna pristojnost. Sam podpira tudi idejo o specializiranem sodišču, kjer bi sodniki s specifičnim strokovnim in tehničnem znanjem odločali o pobudah za odstranjevanje nezakonitih vsebin s spleta. Mag. Simon Delakorda iz Nevladne mreže za vključujočo družbo je izpostavil, da bi morali glede odstranjevanja nezakonitih in škodljivih spletnih vsebin vključiti tudi neformalne mehanizme, predvsem vzpodbujanje digitalne državljanske pismenosti v razmerju do uporabe platform. Problem uredbe DSA vidi predvsem v tem, da naslavlja posledice in ne toliko vzroke.

Ob zaključku posveta je moderator, g. Marjan Turk, panelistom zastavil vprašanje, ali naj pristojnost ukrepanja proti nezakoniti in škodljivi vsebini ostane v domeni sodišča ali se naj del nje prenese na inšpektorate. Panelisti so bili enotnega mnenja, da se trenutne pristojnosti, ki jih inšpektorati že imajo, zlasti ukrepanje pri viru kršitve, ohranijo, medtem ko naj bodo odločitve glede presojanja o teh vsebinah na spletu v pristojnosti sodišča.

Po zaključenem posvetu se je ravila razprava z udeleženci v publiki.

Sorodne vsebine

Sodelovanje Registra .si pri javni obravnavi predloga novega Zakona o informacijski varnosti

Od 16. februarja do 18. marca 2024 je na podlagi poziva Urada vlade RS za informacijsko varnost (URSIV) potekala javna obravnava osnutka novega Zakona o informacijski varnosti (v nadaljevanju: zakon), tekom katere so predstavniki zainteresirane javnosti lahko podali svoje komentarje in pripombe.

Več …

Akt o kibernetski odpornosti

Predlog Akta o kibernetski odpornosti (Predlog uredbe o horizontalnih zahtevah glede kibernetske varnosti za izdelke z digitalnimi elementi in spremembi Uredbe (EU) 2019/1020, COM(2022) 454 final, 2022/0272(COD)), ki se trenutno usklajuje v zakonodajnih telesih EU, vzpostavlja večjo odgovornost ponudnikov digitalnih produktov in storitev za kibernetsko varnost strojne in programske opreme, ki je dostopna na trgu EU.

Več …

Pripombe in komentarji k ZVOP-2 in ZASP

V aprilu letos je Ministrstvo za pravosodje objavilo težko pričakovani Predlog Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), s katerim naj bi se slovenska zakonodaja na področju varstva osebnih podatkov končno uskladila z določbami Splošne uredbe EU o varstvu podatkov (GDPR) iz leta 2016.

Več …